Rom 10 | SlvZNZ | STEP | Dragi bratje, vroče si želim in neprestano prosim Boga, da bi moje ljudstvo našlo pravo pot k Bogu.

Romans 10

1 Dragi bratje, vroče si želim in neprestano prosim Boga, da bi moje ljudstvo našlo pravo pot k Bogu. 2 Lahko namreč potrdim, da Izraelci goreče in vdano hočejo služiti Bogu, manjka pa jim pravo spoznanje. 3 Nočejo priznati, da je Kristus umrl zanje, da bi jih pomiril z Bogom. Namesto tega še vedno poskušajo zaslužiti Božjo naklonjenost s svojimi prizadevanji. Zato zavračajo to, kar jim Bog daje kot dar. ^{▼▼V izvirniku: Ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti.} 4 Kristus je izpolnil zakon in s tem naredil konec sužnjevanju zakonu. Kdor veruje vanj, ga bo Bog sprejel.

5 Kdor pa kljub temu hoče obstati pred Bogom na osnovi izpolnjevanja zakonov in običajev, zanj velja to, kar je zapisal Mojzes: “Kdor izpolni vse zahteve zakona, bo živel.” ^{▼▼3. Mojzesova 18,5.} 6 Rešitev, ki prihaja po veri, pravi: “Ne reci v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ ” ^{▼▼5. Mojzesova 30,11-14} – da bi tam našel Kristusa in ga privedel. Ali: 7 “Kdo bo odšel v podzemlje?” – da bi pripeljal Jezusa od mrtvih. 8 Kdor veruje, ve: “Božja beseda mi je zelo blizu; v mojih ustih je in v mojem srcu.” To je namreč beseda o veri v Kristusa, ki jo oznanjujemo. 9 Kajti če s svojimi usti priznaš: “Jezus Kristus je Gospod!” in če iz vsega srca veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10 Kdor torej iz vsega srca veruje v Kristusa in svojo vero tudi prizna, ga bo Kristus rešil. 11 Bog je dejal že po preroku Izaiju: “Kdor veruje vanj, ne bo pogubljen.” ^{▼▼Izaija 28,16.} 12 Tukaj tudi ni nobene razlike med Judi in ostalimi ljudstvi. ^{▼▼V izvirniku: ni razločka med Judom in pa Grkom. Vsi imamo istega Gospoda, ki velikodušno daje iz svoje zakladnice vsem, ki ga prosijo.} 13 “Kajti vsakega, ki kliče Gospodovo ime v molitvi, bo rešil.” ^{▼▼Joel 3,5.} Izrael ne sprejema tega, kar Bog ponuja. 14 Kako pa naj ljudje prosijo Boga za pomoč, če vanj ne verujejo? Kako pa naj vanj verujejo, če o njem nikoli niso slišali? Kako pa naj bi slišali, če jim nihče ni govoril o njem? 15 Kako pa naj bi šli in pripovedovali o njem, če jih nihče ni poslal? To je vedel že Izaija in je dejal: “Kako dobrodošel je vsak, kdor oznanja Božje radostno sporočilo!” ^{▼▼V izvirniku: Kako lepe so noge glasnikov miru, oznanjevalcev dobrega. Izaija 52,7.}

16 Ne sprejemajo pa vsi tega sporočila o rešitvi, ki o njem slišijo. Zato je prerok Izaija tožil: “Gospod, kdo pa veruje našim besedam?” ^{▼▼Izaija 53,1.} 17 Vendar ostaja pri tem: Da bi mogli verovati, moramo slišati sporočilo; to sporočilo pa prihaja od Kristusa. 18 Kako pa je zdaj z Judi? Ali mar niso slišali Božje besede? Vsekakor so jo slišali,

“kajti to sporočilo so oznanjali vsepovsod,
raznesli so ga do konca zemlje.” ^{▼▼Psalm 19,5.}
19 Zdaj pa lahko vprašamo: Ali morda tega sporočila niso razumeli? Da, razumeli so ga, kajti že v Mojzesovem času je Bog dejal:

“Storil bom, da bo moje ljudstvo ljubosumno na ljudi, ki doslej niso bili moji,
prebudil jih bom s tem,
da bom podaril rešitev ljudstvu,
ki me še ne pozna.” ^{▼▼5. Mojzesova 32,21.}
20 Pozneje je Izaija večkrat dejal:

“Tisti, ki me niso iskali, so me našli in tisti,
ki niso spraševali po meni, me bodo spoznali.” ^{▼▼Izaija 65,1.}
21 Svojemu ljudstvu pa mora Bog reči:

“Ves dan, neprestano sem iztezal svoje roke k ljudstvu,
ki ne dovoli, da bi mu karkoli rekel
in dela v nasprotju z mojo voljo.” ^{▼▼Izaija 65,2.}